»Vem, da sem ponosen, morda je še kdo bolj, a težko verjamem (smeh).«

»Ne, pa mislim, da še dolgo ne bom.«

»Ko bo prišla k sebi, bo dojela, kaj se dogaja.«

»To so bile moje zadnje olimpijske igre, v življenju so pomembne tudi druge stvari.«

»Zelo napeto. Zelo negotovo, ker se nikoli ne ve, kako se bo izšlo. Znova je dokazala, da je vrhunska šampionka, in je obvladala tudi pritisk. Smo zelo zadovoljni. Čestitamo njej in celotni ekipi.«

»Dobil sem toliko čestitk, da bo tudi moj telefon pregorel. Nismo imeli nič pripravljenega, a popoldne in zvečer se bomo malce poveselili s sovaščani, navijači in podporniki. Postavili bomo tudi mlaj in transparent. Nismo verjeli, da bomo kdaj na Brišah to doživeli. Se nas je kar dotaknilo.«

»Že v Postojni, odtrganem delu domovine, in nato na Rakeku ter v Logatcu smo se lahko prepričali, kako je med rojaki in v domovini odmeval naš uspeh.«

»A sam si želim, da bi bilo že v soboto presenečenje v judu.«

»Neverjetno je, kaj letos dela slovenska reprezentanca. Že pričakovali smo veliko, to, kar pa oni prikazujejo, pa je popolnoma nadstandardno. To je zgodovinski uspeh in še čez 30 let se bomo spominjali tega, kar naši košarkarji zdaj delajo.«